Tina Krog:

Hiša dobre volje

Hiša dobre volje Miren obstaja točno dve leti in pol. Čeprav se morda zdi mlada, je zrel primer dobre prakse, poleg tega se je potrdila kot odlična rešitev za marsikateri segment starejše populacije. Njena konstantna usmeritev je fleksibilno delovanje, saj se trudi prilagajati glede na potrebe, želje in interese posamezne zgodbe. Smoter Hiše je poslušati in tudi slišati potrebo vsakega posameznika in mu hkrati nuditi vso potrebno podporo in spodbudo, da bi bila kakovost življenja tako v Hiši kot tudi izven nje čim bolj in čim dlje maksimalno samostojna in neodvisna. Zavedati se moramo, da dom kot dragocena skrinja spominov ni le nepremičnina ali lastnina, ampak predvsem čustvo. Nadomestiti to »čustvo« je zagotovo naivno in nedosegljivo, približati se pozitivnim občutkov doma pa je naš cilj in vizija. Približati toplino domačega ognjišča je tako ena naših prioritet in tudi ključ do uspešne integracije in rehabilitacije uporabnikov. Hiša dobre volje je za uporabnika tisti določen čas uporabe namreč nadomestek doma in družine, zato poskrbi poleg samoumevnih osnovnih potreb tudi za moralno podporo in predvsem povsem človeško oporo. Naš cilj je, da vsak uporabnik hodi v svoj »drugi dom« z veseljem in da se z veseljem domov tudi vrne. In pri tem smo uspešni.

Zavedamo se, da je prijetno in uspešno staranje tako iz duševnega kot telesnega vidika velikokrat pogojeno s kakovostjo odnosov v neformalnih mrežah, spletenih v življenju človeka. Zato se Hiša trudi nuditi okolje, ki v največji možni meri spodbuja pozitivna čustva – toplo, družinsko, prijateljsko, pomirjujoče in ustvarjalno vzdušje namreč krepi gradnjo pristnih odnosov med posamezniki. Zavedamo se, da je zadovoljen in srečen star človek bolj motiviran in prilagodljiv – to pa je tudi odlična popotnica k podaljšanju in utrjevanju njegove samostojnosti in neodvisnosti ter posledično izogibu ali odložitvi namestitve v institucionalno varstvo. Že družba sama in političen diskurz prepogosto ustvarja občutek, da je star človek nekoristen, bolj ali manj državni strošek in tako družbi v breme, kar ga vodi v nezadovoljstvo in posledično tudi v depresijo. Če je neaktiven in sam, je ta občutek še potenciran. In prav v izogib takšnim epizodam Hiša dobre volje tudi deluje. Cilj in vizija Hiše je ustvarjati pogoje za srečno, zadovoljno in ustvarjalno življenje posameznikov, ki bi omogočalo sproščeno in čimmanj obremenjeno življenje njihovih svojcev.

Danica Faganeli in Tina Krog

Še posebej  demenca lahko obrne življenje družine na glavo. Kar naenkrat se lahko svojec znajde v situaciji, ko je ne glede na vložen trud, ljubezen in skrb, le nezaželen tujec, kriv vseh nesreč sveta. Stiska svojcev je lahko zelo močna in velikokrat se zgodi, da umanjka prav sogovornik, ki bi lahko (u)blažil vse spremljajoče bolečine različnih bolezni in stanj. Ne gre zgolj za varnost dementnega (ali kako drugače prizadetega) človeka, gre tudi za psihofizično stanje svojcev. Občutki krivde, nemoči, tujosti in nezaželenosti so lahko zelo boleči in zagotovo obremenjujoči. Zato si je Hiša dobre volje zadala pomemben cilj: poleg vsestranske oskrbe uporabnika nuditi oporo svojcem: najsibodi zgolj z zaupnim pogovorom, kompasom v obliki informiranja o možnostih ali pa z delavnico/izobraževanjem. Zavedamo se, da je velikokrat neka zdravstvena težava našega bližnjega namreč bolj obremenjujoča za svojca samega kot pa za obolelega. In Hiša kot podporni steber poskuša blažiti vse spremljajoče težave in odgovarjati na vprašanja.

Hiša dobre volje je tako velika pridobitev tako za uporabnike kot svojce:

  • Svojcem nudi pomembno možnost za oddih od vsakodnevne skrbi. Ko je uporabnik v Hiši, svojec lahko počiva, skrbi za svoje lastno zdravje ali opravi neodložljive obveznosti. Morda potrebuje celotedensko oskrbo ali zgolj dve uri na uraden dan. Dejstvo je, da se mora vsak zavedati, da je skrb za (obolelega) človeka lahko ne glede na dobro voljo in ljubezen zelo obremenjujoča in lahko vodi v izgorelost, kar pa zagotovo ni želja ne svojca ne njegovih bližnjih. Zato je potrebno poudariti, da je odločitev za uporabo Hiše dobre volje modra odločitev, ki se lahko brez slabe vesti izogne občutku krivde, saj je uporabnik v stimulativnem, ljubečem in skrbnem okolju, medtem ko lahko svojec poskrbi zase in za svoje življenje. Zaposleni in delovno aktivni skrbniki ob misli, da je njihov bližnji varen in preskrbljen v Hiši, lažje in neobremenjeno preživijo dan v službi.
  • Uporabniki pa so deležni vsestranske oskrbe. Poleg osnovnih potreb skrbimo – s sobivanjem z okoljem in skupnostjo – za optimalno socialno vključenost, napredek in razvoj ter primerno socializacijo. Uporabniki glede na svoje sposobnosti, želje in interese sodelujejo v različnih aktivnostih in s tem razvijajo svojo ustvarjalnost, psihofizično dobro počutje in spretnosti ter aktivno utrjujejo občutek koristnosti. Poleg tega so v družbi – in to je najboljše varovalo pred osamljenostjo, ki (starega) človeka nemalokrat pahne v depresijo.

Hiša dobre volje je tako rešitev, ki razbremeni uporabnike same kot njihove svojce. Trudimo se, da naši uporabniki večino uslug, ki jih potrebujejo, dobijo pod našo streho – to je pomemben cilj Hiš. Storitve kot so frizerstvo, pedikerstvo, patronaža, kopanje – vse to lahko uredimo pod našo streho, tako da je svojec razbremenjen skrbi in dodatne organizacije. Uporabnik pa zadovolji vse svoje poglavitne potrebe in želje v času bivanja pri nas. Če je pred odhodom v Hišo dobre volje večji del dneva preživel sam in v tistem času razmišljal bolj ali manj o svojih boleznih, bolečinah, svojcih, ki ga v vsakem primeru premalo obiskujejo in ga zagotovo nimajo dovolj radi ter posledično zaključil, da ni več za nobeno rabo in da bi bilo najboljše, da bi umrl, se s prihodom v Hišo dobre volje to spremeni. Uporabnik spozna, da so tudi drugi z istimi boleznimi in bolečinami – ali celo hujšimi – in svojo potrebo po druženju, sprejetju, pomembnosti, ljubezni, toplini v veliki meri zadovolji pri nas, tako da so popoldanski obiski svojcev lahko celo odveč, saj se po aktivno preživetem dnevu uporabnik počuti vsestransko potešen in je njegov dom bolj zatočišče miru. In tudi če tisti dan noben ne pride, bo vse v redu. Interakcijo in toplino je prejel pri nas. Tako so razbremenjeni tudi svojci, saj je – roko na srce – obremenjujoče spremljati človeka, ki ni s teboj nikoli zadovoljen, ki ga nikoli ne dovoljkrat obiščeš in ga nikoli nimaš dovolj rad. Hiša dobre volje se trudi dvigniti človeka, tako da tej občutki izginejo.

Ključno vodilo Hiše dobre volje je torej zadovoljevanje vsestranskih potreb in želja uporabnikov, z ozirom na spoštovanje njihove avtonomije, individualnosti, diskretnosti in dostojanstva. Rutinizirana skrb za preživetje človeka namreč še zdaleč ni dovolj – ko so zadovoljene osnovne potrebe, pridejo v ospredje sekundarne potrebe, te pa so izrazito individualizirane. Pravica do dostojnega življenja in možnosti izbire pa so osnova za razvoj osebne integritete – in za to je nujen predpogoj pristen človeški stik in posluh, ki mora postati recept dobrega delovanja in gradnje Hiše dobre volje. Zgovoren podatek je tudi ta, da so si ime Hiša dobre volje nadeli uporabniki sami. To dejansko je Hiša dobre volje, polna pozitivnega vzdušja. In če zaključim z besedami naše šestindevetdeset let stare Danice Faganeli, ki je od odprtja Hiše do danes stoodstotno prisotna, je Hiša dobre volje Miren reklama za starost, kar veliko pove. Tudi zato bomo Hišo dobre volje širili v druga okolja. In če se lahko poigram z naslovom projekta »Sobivamo«, naj za zaključek vzkliknem poziv: sobivajmo!

Tina Krog je sodelavka v Hiši dobre volje Miren. Del svojih razmišljanj je predstavila tudi na okrogli mizi projekta Sobivamo v Novi Gorici.

Povezane vsebine: