Primeri sobivanja na Dunaju

V okviru projekta HELPS je Zveza društev upokojencev Slovenije (ZDUS) orgnaizirala tudi študijski obisk več primerov sobivanja v tujini. Izkušnje je v prispevku v zaključni publikaciji “Da je skupaj lažje biti sam” povzel Pavel Koltaj. Opisuje stanovanje v mirnem predelu blizu Donave, ki ga upravlja nevladna humanitarna organizacija Samariterbund, je namenjeno starejšim, ki so še samostojni, mobilni in še ne potrebujejo zunanje pomoči. Stanovanje je na novo predelano in leži na vrhu novejšega bloka v lasti mestnega stanovanjskega sklada. Starejšim je na razpolago za najem osem samostojnih sob z lastno kopalnico in balkonom, z vsem udobjem in opremo, prilagojeno za bivanje starejših. Stanovalci si delijo skupne prostore: velika kuhinja s tremi kuhalnimi površinami in z jedilnico z dnevnim prostorom za druženje, TV kotiček z udobno sedežno garnituro (TV sprejemniki so tudi v vsaki sobi), pralnica s pralnim in sušilnim strojem, shramba, knjižnica, na voljo je tudi brezžična internetna povezava.

Stanovalci v tej »skupnosti« živijo samostojno, neodvisno in imajo popolno svobodo pri odločanju o vsakodnevnih dejavnostih. Arhitekturna zasnova stanovanjske skupnosti vsakomur omogoča zasebnost znotraj svoje sobe, v skupnih prostorih pa imajo možnost za druženje. Tudi svojci dobijo komplet ključev, možni pa so obiski družine in prijateljev.Možna je tudi oskrba za dodatno plačilo. Najemnina za sobo znaša od 600 do 750 evrov na mesec, odvisno od kvadrature sobe, v ceno so všteti tudi stroški. Glede na povprečno pokojnino v Avstriji je to dokaj sprejemljiva cena.

Po besedah predstavnikov humanitarne organizacije Samariterbund, ki ob upravljanju in oddajanju sob skrbi tudi za socialno in zdravstveno oskrbo, je zanimanja za bivanje precej.

Drugi primer na Dunaju je stanovanjska skupnost za starejše osebe, ki jo upravlja humanitarna organizacija Wiener Hilfswerk s skoraj sedemdesetletno tradicijo in več kot 1400 sodelavci. Stanovanjske skupnosti organizacije Hilfswerk omogočajo bivanje do sedmim starejšim osebam, ki ne želijo ali ne morejo več živeti samostojno in potrebujejo določeno mero nege ter pomoči. Vsak stanovalec ima svojo sobo, ki si jo lahko opremi po želji, delijo pa si kopalnico in sanitarije. Cena bivanja je med 400 in 600 evri. Skupna kuhinja sicer omogoča samostojno pripravo hrane, vendar se večina stanovalcev odloči za dostavo obrokov. V skupnosti se vsak dan za nekaj ur oglasi medicinska sestra, ki jo plačujejo vsi stanovalci skupaj, socialna delavka pa jih obišče enkrat tedensko. Kjer lokacija to omogoča, so stanovalci vključeni v aktivnosti dnevnega centra. Kljub temu, da večina stanovalcev potrebuje vsakodnevno pomoč, je občutek bolj domač in predvsem manj institucionalen, kot smo ga navajeni v domovih za starejše.

Zgornji sestavek je povzet po prispevku »O praksi sobivanja starejših v tujini« avtorja Pavla Koltaja v zborniku »Da je skupaj lažje biti sam – 2. del«.

Več informacij:

Povezane vsebine: