Večerov intervju z mag. Acom Prosnikom

Družinsko socialno omrežje ni dovolj, potrebno je razvijati tudi druge socialne mreže

Mag. Aco Prosnik je ob tem, da je varuh bolnikovih pravic in klinični psiholog, tudi moderator okroglih miz, na katerih smo širom Slovenije govorili o novih možnostih za kakovostno bivanje starejših. Novinarka Glorija Lorenci se je z njim pogovarjala za časnik Večer. Za pokušino vam ponujamo nekaj zanimivih misli in vas vabimo, da si preberete celoten intervju, ki je bil v Večeru objavljen 28. aprila 2018.

Mag. Aco Prosnik

Mag. Aco Prosnik je na 11 okroglih mizah projekta Sobivamo govoril o fenomenu staranja na sebi lasten, hudomušen in stvaren način, hkrati pa misli sogovornikov na posvetih povezoval v zanimivo celoto. Na vsaki okrogli mizi je kot živa knjižnica, ki vsako leto prebere stotine knjig, priporočal v branje knjige o življenju in staranju. In kdaj smo stari?

»Po psihološki teoriji staranja si star v tistem trenutku, ko te nič več ne zanima. Ko ne spremljaš več niti športa, niti kulture, niti politike, niti svojih bližnjih. To je psihološka točka staranja. Ko se osebnostno zreduciraš na neko minimalno zanimanje za prebavo ali karkoli že.«

V zanimivem pogovoru sta z Glorijo Lorenci posegla v številne starizme, prepričanja in oznake, ki kažejo na odnos družbe do staranja, starosti in starih: »Ko so se medicinci in biologi lotili staranja, so se pokazale presenetljive reči. Najprej, da je naša življenjska kapaciteta – tako opisujejo – okoli 120 let. Tudi v naši zelo razviti civilizaciji se nam torej dogaja, da ne umiramo zaradi starosti, ampak zaradi bolezni. Samo eden na sto tisoč starih ljudi umre zdrav. Biološka ura je očitno precej drugačna in človeštvo ima perspektivo, da utegnejo biti nekoč v prihodnosti tudi devetdeseta in stota leta še izjemno čila. In takrat štos o 104 leta stari gospe, ki reče ‘Hvala bogu, zdaj si končno lahko oddahnem, vsi moji otroci so že v domu’, ne bo več štos, ampak realnost. Že zdaj se dogaja, da zelo zdrav starostnik živi v istem domu za stare kot njegov potomec, ki ni imel sreče, da bi se izognil zdravstvenim težavam.”

Zmanjšanje okretnosti pa ne sme pomeniti, da olesenimo tudi miselno. Tudi na starost se je potrebno pripraviti in jo sprejeti. Ne kot danost, ampak kot nekaj, čemur se je potrebno prilagoditi, da ne trpi kakovost življenja. Ali kot pravi mag. Aco Prosnik: »O starosti ni mogoče imeti predstav, dokler nisi star, pa še takrat lahko samega sebe varaš, da še nisi v tistem obdobju. Da si kos veliki hiši, vrtu, vožnji … V skandinavskih državah denimo je samoumevno, da greš pravočasno iz prevelikega stanovanja v manjše, a daleč od tega, da bi bil prvi cilj dom za stare. Samoumevno je, da ne kupiš več avta, ampak da si življenje prilagodiš tako, da avto čim manj potrebuješ, ko potrebuješ prevoz, je pa tu taksi. Takšnega prilagajanja pri nas ni. Povedano v Frommovem jeziku: pri nas je še vedno najpomembnejši ta ‘imeti’. Pojem varnosti je vezan na ‘imeti’, na konkretno imetje. Ne na ‘biti’, na to torej, s kom si, kako se razumeš z drugimi ljudmi, koliko emocionalnih kontaktov imaš … Še zlasti moški zlahka spregledajo, da se varnost nanaša na ‘biti’. Tega ni težko spregledati – sodobna neoliberalna družba že po svoji naravi ne ceni ničesar, česar ni mogoče pretvoriti v denarno enoto.«

Z novinarko sta se poglobljeno pogovarjala tudi o sobivanju. Mag. Aco Prosnik pravi, da je veliko možnosti tudi za kakovostno življenje v starosti: »Pred nami so možnosti za zdrav in stvaren optimizem. Pa delovanje po principih solidarnosti, ne robinzonstva. Razvoja ne gre iskati v večanju kapacitete posameznika, ampak v zelo organiziranem človeškem mravljišču, kjer ima vsak svojo funkcijo, ki je izbirna. Ker izbereš, kje boš največ in najlažje prispeval.«

Celoten intervju, poln zanimivih, navdihujočih in tudi provokativnih misli mag. Aca Prosnika si lahko preberete v prilogi V soboto časnika Večer ali na tej povezavi.

Povezane vsebine: